Multipraktični zmagovalec

Pa smo dočakali tudi Domžalčani cirkus. Celotne Domžale so dodobra obremenjene z njihovimi plakati, ki vabijo na cirkuško predstavo. Gre za živalim bolj naklonjem cirkus, saj res v njem nastopajo večinoma živali. Ampak žal ne boste videli kakšnih eksotičnih. Nastopajo: konji, poniji, osli, lame, kamela, albino piton,krava,… Kljub vsem zgodbam, ki krožijo o cirkusih ter dresuri teh živali, je lepo videti kaj vse se znajo živali naučiti. Zanimivo je videti kako poslušne so, ter kako naučene, tudi stvari, ki jim jih nebi nikoli pripisal. Dva ponija sta stopila na veliko gugalnico, ter se dejansko gugala:

Cirkus mi je na prvi pogled deloval zelo podoben cirkusu, ki je bil nedolgo nazaj v Ljubljani-Cirkus Apollo.  Gre prav tako za manjši, družinski cirkus iz Nemčije. V celotnem cirkusu po vsej verjetnosti delujeta dve družini, saj tako je bilo videti. Majhnost cirkusa lahko rezberemo že iz tega, da je artistka, ki se je nekaj časa zvijala kot guma, potem je vrtela obroče, med odmorom tudi prodajala v notranji trgovini. Tudi vsi ostali, ki so tako ali drugače sodelovali med predstavo, so imeli tudi po koncu ali pa na začetku predstave svoje zadolžitve.

Konji so zares učljive živali. Sem vedel, da so, ampak nisem vedel da v tolikšni meri. Med predstavo sem se ves čas spraševal kako jim jih uspe naučiti določene stvari. V dresuri živali so zares mojstri.

Gospodična, ki bi ji bolj pripisal vlogo okrogle prodajalke, kot pa vlogo vrhunske artistke nas je očarala s svojo upogljivostjo.  Miss Kavčuka so jo napovedali in dejansko se je zvijala, kot bi bila iz gume.

Ta dva okroglolična otroka sta nas pa vmes malce pozabavala.

Sem že mislil, da žonglerjev pa nimajo, pa se je pojavil Dino, ki so ga napovedali kot enega najboljših žonglejev v Evropi. Žal je bila to zelo velika laž, ali pa gospodič Dino ni imel dneva in ni želel pokazati kaj vse zna. Sam se nimam za izredno dobrega žonglerja, pa vendar ni ta cirkuški žongler prikazal popolnoma ničesar, kar nebi znal tudi jaz. Tri žogice z nekaj osnovnimi triki, trije keglji z nekaj osnovnimi triki, ter na koncu še štirje obroči, pravzaprav brez trikov. Sicer se mi je na koncu oddolžil z zelo dobrim ognjenim šovom, pa vendar mi je pustil pri žongliranju slab vtis.

Tokrat z drugim imenom napovedana, ista gumijasta gospodična, Miss Anja nam je pokazala veščine vrtenja obročev. Vrtela jih je zares z veliko hitrostjo in natančnostjo in če potegnem vzporednico s cirkusom Apollo, je bila Miss Anja precej boljša v tem, kot pa gospodična v Apollu.

Prodajalka kart je s svojim partnerjem pokazala všečno akrobatsko točko na višini. Prav tako dokaj okrogla artistka, je izvajala trike z neverjetno lahkotnostjo.

Na koncu pa so svoje začetke akrobatske kariere pokazali tudi tile otroci, ki naj bi bili najmlajši artisti v Evropi. Najmlajši je imel manj kot dve leti, pa je kljub temu stal svojemu učitelju na stegnjeni roki. Med temi otroci je bil tudi že videni mali klovn, ki je tudi dokaj okroglih mer pokazal, kaj vse zna. Od stoje na rokah, do stoje na eni roki.

Na koncu pa so zaključili s prav posebno počasno kravo. Nisem vedel, da se da krave tudi zdresirati:

Če naredim nekakšen zaključek. Težko bi se odločil kateri cirkus je boljši: Apollo ali Safari. Moji ženi je bil Safari bolj všeč, ker so ji bolj všeč živali, meni je bil pa nekako Apollo bolj všeč, ker so mi bolj všeč žonglerske spretnosti. Vsekakor sta oba cirkusa na podobnem nivoju in vsekakor priporočam ogled. Čas hitro mine, pa tudi videli boste marsikaj.

Snemati normalno, da ne pustijo sem bil pa presenečen, da smo fotografirali sicer lahko, ampak brez fleša. No, ko nastopajo živali mi je bilo jasno, da ne smem slikati z bliskavico, kar so tudi povedali, ampak, da ne smem slikati artistvo brez živali, pa nisem vedel in me je en gospod, ki dela v cirkusu prijazno opozoril na to. Zato so slike malce drugačne, kot bi lahko bile, pa vendar sem vesel, da se vsaj nekaj vidi.

Ostale fotografije lahko vidite v Žonglerski galeriji fotografij.

Ob bok žolčnim debatam okoli cirkusov, ki še uporabljajo živali, sva imela pa tudi z ženo kratek pogovor na to temo. Prvi konji, ki so prišli na oder, so bili resnično videti sestradani, saj so se jim dobro videla rebra, kar pa pri konjih ni v navadi. Drugače so bile pa živali videti negovane, prav nič pretepane, tudi med predstavo jih niso tepli. Iskreno povedano, pa niso bile videti srečne, če lahko sploh pri živalih ugotovimo kdaj so srečne.