Sliši se super-samopostrežna blagajna. In danes sem se odločil, da jo preizkusim. Kaj hočeš boljšega kot, da hitro zložiš stvari iz vozička v vrečo, plačaš in greš. Ker se mi nekako ni dalo stati v vrsti sem šel na samopostrežno blagajno. Nič vrste, super, bom hitro mimo. O, kako sem se zmotil.

Začnem s prvim izdelkom, ga dam na čitalec, zapiska in dam v vrečko. U, kok je to super. Potem drugi, tretji itd…Potem pa je bila vrečka polna in žena je začela stvari zlagati v svojo košaro. Torej na čitalec in v košaro. Potem so se pa začele težave. Zaslišal se je glas: “Položite odčitane artikle nazaj v vrečko.” Ok, zloži vse nazaj v vrečko in potem me računalnik vpraša, če imam Pika kartico. Pritisnem, da jo nimam in želim naprej. Potegnem naslednji artikel čez čitalec in spet vpraša, če imam Pika kartico. Uf, pa sej sem ti že povedal, da je nimam. Ok, še enkrat. Hočem odčitati naslednji artikel in ga nikakor noče odčitat. Pogledam črtno kodo, je vse v redu, nič poškodovana. Poskusim še nekajkrat in je šlo. Nekaj artiklov je šlo potem v redu, potem sta se pa obe vrečki napolnili. Zato žena eno odstrani in spet znani glas: “Položite odčitane artikle nazaj v vrečko.” Dava vrečko nazaj in se sprašujeva kam bova dala naslednje stvari: šteka mleka, šteka vode. Nič, kar bo pa bo. Dam na čitalec, lepo odčita in reče: “Tega artikla ne položite v vrečko.” Ja, sej mi na misel ne pride, da bom šteko mleka dal v vrečko. Ok, super. Poskusim še vodo in isti odgovor.  No, vsaj malo pameti ima, da ne bom tlačil šteke mleka v vrečko. Potem po dolgem času, ko končno pride do konca pa izberem še plačilo s kartico. Jo dam v čitalec, odtipkam PIN in potem se je kar od nekje vzela ena prodajalka, vzela en listek, ki je prišel iz čitalca, dala kopijo nekam nevem kam in je spet šla. Ne bu, ne mu. Če bi mi takrat vzela pol artiklov nebi nič opazil. Zadovoljen, da sem končno prišel skoz, si prisežem, da nikoli več na samopostrežno. Trikrat bi kupil stvari za isti čas. Tako dolgo je trajalo, da sem prišel čez blagajno.

samopostrežna blagajna

Seveda sem vesel, da mislijo na to, da bi nam olajšali nakupe, ampak tule so pa nekako brcnili v temo. Razumem tudi, da je to očitno prvi tak sistem, da še očitno ni dovolj razvit, da bi nam res olajšal stvari. Ampak, kako je možno, da si dovoli eno takšno podjetje kot je Mercator uvesti sistem, ki je še poln napak, poln lukenj in ki nam niti približno ne olajša nakupa.

Sprašujem se tudi: mar je res tako težko narediti sistem, ki bi ti samodejno odčital kaj vse imaš v košarici in bi samo zapeljal skozi nekakšen “rentgen”, pa bi računalnik že vedel kaj vse imaš notri in bi samo še plačal. Brez prelaganja, brez odčitavanja.

Vsekakor si Mercator zasluži eno veliko črno piko za uvedbo tega sistema, čeprav so morda hoteli dobro.

Več o samopostrežnih blagajnah.