Volitve kot volitve. Precej bolj dolgočasne, kot ponavadi. Volimo ljudi, ki bodo nekaj let krasno živeli. Ne gre se nam za oblast, ne gre se nam za vpliv. Le za dobro plačo; nekaterih. Zato je tudi strankam vseeno in temu primerna je kampanja. Volitve bodo čez manj kot 2 tedna, vem pa da bodo edino zato, ker me politiki dodajajo na Twitter, ter zato, ker so se izgubljeni politiki ponovno oglasili na Facebooku.

In kljub vsemu temu, pa je vseeno dobro dati glas tistim, ki so ti bližje.

Kako naj se odločim v tej poplavi kandidatov in strank?

Morda pa vam pri tem lahko pomaga tudi internet. Obiščite spletno stran www.koganajvolim.si, odgovorite na nekaj vprašanj, pa vam bo računalnik povedal kdo je najbližje vašim stališčem.

Zakaj pa ne?

Nekoč zelo perspektiven “gadget” dlančnik danes skorajda ne obstaja. No, obstaja, ampak ne tako kot so si zamislili prvi proizvajalci.

Se še spomnite slavnega Palm M100?

Enobarvni ekran, možnost uporabe kot modem, ekran občutljiv na dotik…..Vse to je napovedovalo prihodnost. Dlančniki so bili opevani kot “gadgeti” prihodnosti. Pa so prišli tisti z barvnim ekrančkom, pa z Bluetooth povezavo itd…Vedno boljši in boljši. Potem pa so naenkrat izginili. In se nenadoma pojavili kot reinkarnacija.

Pojavili so se pametni telefoni, z zaslonom občutljivim na dotik, bluetoothom, direktnim dostopom do interneta, itd….Zakaj bi imel torej dlančnik, s katerim ne moreš telefonirat, če pa imaš lahko vse v eni napravi-telefonu?

In dlančniki so se poslovili, ostala pa je ideja. In čeprav se mi zdi popolnoma neverjetno, da bi dlančnike sploh še delali, kaj šele da bi jih kdo kupil, pa HP očitno še ni obupal nad tem:

http://h10010.www1.hp.com/wwpc/si/sl/sm/WF05a/215348-215348-64929-215384-215384-3544060.html

Razvoj dlančnikov je šel pravzaprav dve smeri. Ena smer je mobilni telefon, druga pa NetBooki. Osnovna ideja dlančnika je bila, da bi imel računalnik v malem vseskozi s seboj. No, na tako majhnem računalniku je nemogoče kaj pametnega postorit, zato je vse skupaj šlo v smer NetBookov. Tam je ekran dovolj velik, hkrati pa celoten računalnik še vedno dovolj majhen, da nam ni v napoto.

No, ideja o tako majhnem računalniku, da bi ga lahko nosil v žepu, pa je šla v smer telefonov. Na telefon bomo težko delali kaj računalniško zahtevnega ali pa morda grafično zahtevnega, bo pa povsem dovolj, da prebiramo pošto, iščemo informacije, ter smo v stiku s prijatelji in ob vsem tem še organiziramo naš čas.

Zanimivo kako se odvija razvoj določenih “gadgetov”….

Finance in davki nam redno delajo preglavice. Še posebno če se z njimi ukvarjamo službemo. Takrat postanejo problemi še posebno veliki in težki, znanje pa nikoli dovolj veliko. Sedaj bo vse skupaj kar precej lažje.

Vabim vas, da obiščete portal FinD-INFO, Finance in davki, kjer boste našli ogromno informacij:

Portal vam omogoče pridobitev finančno-davčnih informacij vključno z zakonodajno podlago.

Za  uporabo mnogih stvari v življenju potrebujemo dovoljenje. Za vožnjo avtomobila, letala, za delo s stroji, kaj pa za biti starš?

55. člen Ustave Republike Slovenije določa:

Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno. Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok.

Pa je to zares pametno? Za ogromno stvari danes potrebujemo dovoljenje. Za avtomobil, motor, letalo, plovilo, kolo, za razne delovne stroje itd….Ok, z vsemi temi stvarmi lahko ubijemo sebe, če jih ne znamo uporavljati in tudi druge. Povsem razumljivo, da potrebujemo šolanje in dovoljenje, kajne?

Kaj pa za starševstvo? Čisto vsak je lahko starš. Neglede na to ali je sposoben za to, ali se sploh zaveda biti v vlogi starša, itd…Vse vemo, da so največji kriminalci pogosto otroci nesposobnih staršev. Takšnih staršev, ki se ne ukvarjajo z otrokom, ki ga ne vzajejo, ne usmerjajo itd…Takšnih, ki jim je otrok odveč. Mar niso ravno otroci takšnih staršev največja grožnja družbi? Morilci, posiljevalci, roparji,… Koliko procentov kriminalcev izhaja iz urejenih in dobrih družin?

Sprašujem se zakaj država nič ne ukrene glede tega? Ker tudi drugje še niso pomislili na kaj takega? Ker s tem kratimo človekove svoboščine? Mar mi ne kratijo svoboščin tudi, ker se ne smem vozit z motorjem, ker pač nimam izpita? In kar v času delanja mojega izpita za avto še niso avtomatsko dali tudi izpita za motor. Mnogo je stvari, za katere bi se lahko skliceval na omejitev svoboščin. Ampak so nam te stvari povsem normalne.

Ni nam pa normalno, da bi pa država zahtevala, da pridobiš dovoljenje preden postaneš starš. Ni normalno za našo družbo, da bi moral hodit na predavanja, ter opravit izpit iz očetovstva ali materinstva. Vsaj ne za našo družbo.

Ampak kaj bi pa rešili s tem? Ja, nataliteta bi zagotovo padla, ker bi mnogi prej premislili. Če bi država zares želela na tem področju kaj naredit, bi kaj drugače spodbujala rojevanje. Naj postane to, da imaš otroka prednost. Čeprav bo potem veliko ljudi to izkoristilo. Rojevali bodo otroke, zaradi bonitet, ki jih bodo imeli. No, da se to nebi dogajalo bi pa morali opraviti tudi starševski izpit. In ga pred vsakim otrokom opraviti ponovno.

Saj vem, mnogi bi me linčali za te utopične izjave. Mar nebi bilo lepo, da bi otroci imeli starše, ki bi jih vzgajali? Da bi otroci imeli starše, ki jim znajo pokazati mejo? Velikokrat se dogaja, da otrok počne kar se mu zahoče. Potem pa se starši čudijo, kako da je takšen.

Ja, starševstvo ni lahka naloga. Pravzaprav precej težja, kot vožnja avtomobila. Pa vendar, zakaj je starš lahko čisto vsak?

Primer slabega začetka je spletna stran www.izhod.info. Zakaj se mi zdi tako?

Že samo ime ne prinaša nič optimističnega. Izhod je vedno pesimistična možnost, pa vendar. Če spregledam tudi izbiro domene .info, ki jo je za poslovne namene skoraj greh izbrati. Te domene so si namreč pridobile slab sloves, ko so bile tako poceni in ta sloves jim je ostal še danes. In če nimaš zares močnega argumenta za izbiro te domene, jo pač ne smeš izbrati, še najmanj pa za predstavitveno stran.

Ok, ampak ime, ter domena me sploh ni zmotilo sprva. Najbolj me je zmotil obisk njihove spletne strani. Krasna, dihajoča, sveža spletna stran. Pa sem si zaželel pogledat reference:

Tukaj me je pa pričakal največja napaka, kar jo lahko spletno podjetje stori. Nakaže na reference, celo napiše, da lahko vidite spletne strani, bannerje in izdelke, ki so jih dosedaj izdelali, potem pa….Potem pa: Trenutno še nimamo referenc, zato vam ponujamo dodaten 10% popust…..itd…

Če že izpostaviš reference tako močno, da je na osnovni strani to ena izmed štirih izbir, potem se tega pač nebi smeli privoščiti. Kdo pri zdravi pameti bi jih najel za izdelavo spletne strani ali bannerja, če nimajo nobene reference?

Ok, če že nimajo referenc, kdo pa stoji za tem projektom? Je to en posameznik, ki je imel slučajno malo preveč časa, ali je to morda novonastajajoče podjetje? Hm, tega pa ne vem, ker nimajo na svoji spletni strani niti besedice o tem kdo je ta, ki ponuja izhod iz neprepoznavnosti. Niti imena podjetja, niti imena posameznika.

Ok in kaj je namen te spletne strani? Zagotovo ne, da prodaja….

Včeraj so v Ljubljani gostovali kitajski cirkusantje, ki so izvedli del predstave Confucius.

Ne gre za klasičen cirkus s šotorom, ciganskim življenje, klovni, živalmi in artisti, pač pa gre za veliko bolj napreden in dodelan cirkus. Nimajo svojega šotora, saj nastopajo v večjih dvoranah ali na prostem. Gre bolj za nekakšno potujoče gledališče v katerem pa prikazujejo svoje žonglersko-akrobatske spretnosti.

Vsekakor prikaz zmožnosti ljudi in večkrat se šalimo, da bomo v našem društvu začeli s kitajskimi metodami. Te metode naj bi bile popripovedovanje izredno krute. Ljudi naj bi učili z bolečinami. Torej, če ti pade žogica na tla, jih dobiš z nečim, da si boš zapomnil in ti ne bo več padalo po tleh. Koliko je to res nebi vedel, dejstvo pa je, da so kitajci izredno dobri v učenju takšnih in podobnih spretnosti, kjer je potrebno izredno veliko vaje, da osvojiš določene stvari. Marsikatera vragolija že malce presega človeške zmogljivosti. Ampak Kitajci po vrhu vsega delujejo še povsem sproščeno in nasmejano, kot bi jim bilo vse to početi izredno lahko. Pa naj si gre za kakšnega žonglerja ali pa za kakšno akrobatko.

Slovenci verjetno ne bomo nikoli dosegli Kitajcev v teh vragolijah, smo pa morda na dobri poti, da jim vsaj sledimo. Res je, da cirkusa nimamo, da nimamo profesionalnih žonglerjev, pa vendar se trudimo svojih najboljših močeh.

Zato 20. junija 2009 pripravljamo ob Svetovnem dnevu žongliranja, Cirkuški dan oz. Cirkuški večer. Ob 13.00 se bodo pričele žonglerske delavnice in pa skupinske žonglerske igre, ob 15.00 se bo pričelo 1. državno prvenstvo, ob 18.00 pa bo finale državnega prvenstva, ter hkrati tudi Cirkuški večer z različnimi cirkuškimi vragolijami. Seveda se ne moremo kosati s Kitajci, pa vendar boste videli veliko dih jemajočih stvari, ter neverjetnih spretnosti.

Vse skupaj se bo dogajalo na Viru pri Domžalah in ste lepo vabljeni. Zagotovo boste o tej prireditvi še kaj slišali in vesel bom, če boste to informacijo delili z ostalimi.

Za več informacij pa www.zongler.info

Po vsej agoniji glede Istrabenza, se pojavi novica o novem(starem) vodstvu.

Razumljivo je, da bo Bavčar poskusil storiti vse, da se bo rešil. Pa ne samo, da se bo rešil, da bo iz vse godlje prišel skorajda nepoškodovan. Verjetno mi pa ne bo nikoli jasno, kaj je Bavčar ponudil ljudem, ki odločajo o njegovi usodi. Katere niti drži v rokah, da se ga Istrabenz nebo rešil? Namreč, človek, ki podjetje spravi tako globoko v dolgove in s tem povzroči propad podjetja, bi moral pobrati šila in kopita, ter si kruh najti drugje. Razumem, da je solastnik, pa vendar tisto njegovo lastništvo ni vredno popolnoma nič. Banke so posodile ogromno denarja, ki ga verjetno ne bodo nikoli videle. Banke so dale ultimat, da mora Bavčar it, drugače ne bo nič z reprogramiranjem kreditov.

In kako je sedaj? Nekdo je spet poskrbel za Bavčarja, mu priskrbel še vedno dobro plačan stolček, hkrati je pa zadostil pogoju bank, da se Bavčar umakne iz vrha Istrabenza.

Normalno je seveda tako, da nekdo, ki oškoduje podjetje izgubi službo, potem pa ta črna pika z njim ostane za celo življenje. Ne predstavljam si sicer, kdo bi po vsem tem zaposlil Bavčarja, ampak nisem pa pričakoval, da bodo tako lepo poskrbeli zanj. Poslovni svet je krut pravijo. Posel ima ponavadi prednost pred prijateljstvom. Tukaj pa gre očitno vse skupaj v drugo smer. Bavčar ima ali zelo dobre prijatelje, ki mu rešujejo kožo, ali pa v rokah drži določene niti s katerimi lahko poleg sebe potopi še koga drugega.

Konec koncev je pa Bavčar orenk car. Kar poskusite se zadolžiti za miljardo €, če vam uspe. Ali pa poskusite povzročiti toliko škode. Običajnim ljudem to nebi uspelo.

Kmalu bo minilo dve leti, kar smo uvedli famozni kadilski zakon, ki je dvignil toliko prahu. Propadali bodo lokali, ljudje ne bodo imeli dela, kajenje zunaj na mrazu je nevarno, itd….Vse to smo poslušali od nasprotnikov kadilskega zakona.

Pa danes, ko se je ta zakon že popolnoma zakoreninil? Lokali še kar obratujejo in so polni, ljudje imajo še kar delo, kadilci ne zbolevajo in ne umirajo, zaradi kajenja zunaj na mrazu.  Kje so sedaj vsi ti nasprotniki? Zakaj se njihove napovedi niso uresničile?

In kako je na drugi strani? Komot grem lahko na pijačo ne, da bi ven prismrdel tako, da že vsi daleč okoli vedo, da sem bil v lokalu. Ko grem na kosilo lahko v miru pojem, ne da bi se mi vseskozi nekaj kadilo pod nos. Skratka, cigaretnega dima nisem zavohal že doooolgo ne, kar mi je seveda super. Vesel sem, da jim je uspelo izpeljati kadilski zakon, čeprav je na trenutke slabo kazalo. Res ne razumem, zakaj bi moral prenašati razvado nekoga drugega.

Skratka, kadilski zakon se je kljub raznim manipulacijam dobro prijel in vidimo, da je koristen, ter dober zakon.

Danes zvečer se pričenja Dirka okoli Slovenije (DOS). Nekako nisem najbolj ljubitelj kolesarstva, čeprav sem včasih veliko prekolesaril. Sedaj me daje pomanjkanje časa (in predvsem kondicije). Pa vendar se mi zdi DOS izredno zanimiva dirka. Letos še posebej, ker sta na njo prijavljena tako Jure Robič, kot tudi Marko Baloh. Zanimivo bo videti, kak se ta dva kolesarja spopadata z ostalimi, ter ali jima bo uspelo priti na prva mesto in s kolikšno prednostjo.

Dirka okoli Slovenije pa me spremlja že kar nekaj časa na cestah v moji okolici. Namreč na cesti je na večih koncih napisana oznaka DOS, ter puščica, kam se morajo kolesarji peljati.

Danes sem slučajno videl, da se dirka pričenja in z velikim zanimanjem bom spremljal potek dirke. Organizatorji so se tudi potrudili in pripravili GPS tracker. Nevem ali bodo vsi tekmovalci imeli GPS, nekaj pa zagotovo in zanimivo bo spremljati kje se kolesarji gibljejo.

GPS SLEDENJE

Čeprav smo Slovenci extremen narod in prirejamo extremno tekmo, pa verjetno DOS ni v primerjavi z RAAMom popolnoma nič. No, pa da vidimo iz kakšnega testa so kolesarji.