Multipraktični zmagovalec

Zanimivo je kako znajo ljudje zaslužiti denar iz pravzaprav vsake stvari. Nekateri pridno garajo za lastnika in dobijo mizerno plačilo za to. Drugi so lastniki in nekdo drug dela zanje. Nekateri so tajkuni, ki so imeli srečo, da so se ob pravem času znašli na pravem mestu dovolj pohlepni, da so v okviru zakonov postali nesramno bogati.

Potem se najde tudi takšne, ki izkoriščajo nesrečo drugih za lastno bogatenje. Tukaj so predvsem farmacevti, pa tudi izdelovalci opreme za invalide in recimo zavarovalničarji(no, oni predsem prikažejo črni scenarij in potem upajo, da se ti nikoli ne uresniči), pa še bi se našli.

Seveda se najdejo tudi goljufi, ki radi na nepošten način pridejo do denarja. Nekateri izkoristijo naravne nesreče kot je bila na Haitiju, ter zbirajo prispevke za tja, ki v resnici romajo v njihov žep.

No, nekateri pa pobirajo drobtinice, ki ostanejo za velikimi. Takšnih pa je pravzaprav tudi na internetu veliko. Oglaševanje se seli na splet. To je neizogibno. Na spletu se srečuje največ ljudi in na spletu lahko tudi ponudiš samo tiste oglase, ki obiskovalca zanimajo. Spletni velikan Google ustvarja ogromen promet in ogromne dobičke, za seboj pa pusti drobtinice, ki veliko ljudem zadostujejo, da lahko preživijo oz. živijo izredno dobro.

Vedno več ljudi se odloča za samostojno kariero na spletu. Nekateri so “freelancerji”, kar bi se lahko reklo samostojni ustvarjalci, ter ponujajo svoje storitve velikim podjetjem, no pa tudi manjšim seveda. Freelancerji se praviloma zelo visoko specializirajo na nekem področju: spletni razvoj, izdelava spletnih strani, design, itd…

Je pa tudi posebna vrsta ljudi: blogerji. Mar se da res z blogom tudi kaj zaslužiti? Oz. ali se da od bloga živeti? Po svetu je mnogo ljudi, ki ne samo, da pravijo, da živijo od bloga, zelo res živijo in to zelo dobro, samo od bloganja. Zanimivo, kako lahko nekdo dejansko živi od tega, kar jaz delam izključno zaradi veselja.

Pa je v Sloveniji sploh mogoče živeti od bloganja?

Pa pravici povedano ne poznam nikogar, ki bi živel od tega, niti nisem še slišal za nikogar. Še manj, samo nekaj blogarjev se je hvalilo, da so nekaj zaslužili z blogom, kar pa je še vedno premalo, da bi si enkrat dnevno iz tega denarja kupil kosilo. Celo najbolj brani slovenski blogarji se branijo govora o zaslužkih, ker so praktično enaki ničli.

Zadnjih nekaj let sem internet predvsem preučeval, počasi pa bo čas, da se tudi sam podam v vode zaslužkov preko interneta. Ampak po vsem videnem, bi rekel, da je v Sloveniji nemogoče živeti od bloganja oz. v slovenščini je nemogoče živeti od bloganja. Enostavno imamo premalo ljudi, le veliko število obiskov pa prinese tudi denar. Danes ni dovolj le to, da se slečeš na internetu. Danes je potrebno ljudem dati kar želijo in potrebno jih je znati pritegniti. Prav v tej smeri se gibljejo moja razmišljanja.

Neglede na kakovost in uporabnost napisanega, je v slovenskem jeziku nemogoče pritegniti nekaj sto tisoč bralcev, zato bi rekel, da je prvi pogoj, da z bloganjem zaslužiš oz. se s tem preživljaš, to da pričneš pisati v angleščini. Verjetno bi šlo tudi še v kakšnem drugem svetovno govorečem jeziku, ampak ker so Američani preplavili svet s svojo “kulturo”, je angleščina verjetno najboljša izbira.

Blogi na katerih se piše o vsem mogočem načeloma niso zelo obiskani. Potrebna je usmerjenost na določeno temo. Ljudje morajo vedeti, kaj bodo dobili na vašem blogu, da se bodo še vrnili. Če tega ne bodo vedeli, se ne bodo vračali. Cilj vsakega blogarja je, da si pridobi čimveč rednih bralcev. Seveda je vsakdo vesel dodatnega obiska, ki pride na blog občasno, ampak šteje pa le baza stalnih bralcev bralcev. Ti so namreč jedro vsega obiska in kar pri oglaševalcih šteje, je le obisk.

Poglejmo si primer 24ur.com. Ta spletna stran sicer ni blog, čeprav se je kvaliteta tako zmanjšala, da bi lahko rekli, da gre za nekakšen večavtorski blog. Ustvarjalci tega portala so namreč ugotovili, da na internetu ni potrebno, da je vse zelo točno in pravilno napisano. Ugotovili so tudi, da štejejo le kliki na njihovo stran. Zato so pričeli z aktivnostmi, ki sledijo cilju čimvečih klikov. Rumene novice, golota, nenavadne zgodbe itd…To so stvari, ki privlačijo bralce. Omemba Damjana Murka sproži tudi ogromno klikov in naj se fant še tako hvali, gre pri tem le za izkoriščanje velikih. Edini, ki imajo od Damjana Murka res kaj konkretno so veliki, on le pobere drobtinice, če mu jih uspe.

V zadnjem času je spletna stran 24ur.com precej dvignila število klikov. To so storili tako, da ima večina člankov na koncu povezavo preko katere prideš na nek drug, spet njihov portal. Tista prva novica je le nekakšen “teaser” in iz enega obiskovalca na ta način naredijo vsaj dva klika.

Zavedati se je potrebno, da vsak klik pomeni denar. Če smo včasih rekli: kamen na kamen palača, bi danes lahko rekli: klik na klik bogastvo. Več klikov kot dobiš, več zaslužiš. Več knjig kot prodaš, več zaslužiš. Več kot narediš, več zaslužiš.

Kljub temu, da mnogi profesionalni blogarji dajejo vtis, da so zelo svobodni ljudje, temu vendarle ni tako. Pisanje bloga nikdar ni in ne more biti le neka občasna zabava, če to delaš za preživetje. Potrebno je imeti strategijo, ter na njej delati prav vsak dan. Res in disciplina, kot je povsod v življenju če želiš uspeti. Tudi tukaj ni nič drugače. Njihov uspeh ni prišel čez noč, še manj pa da bi bil naključen. Njihov uspeh je načrtovan in rezultat trdega dela.

Velikokrat slišimo, da bi bilo super živeti od pisanja bloga ali pa da bi bilo super živeti od igranja pokra itd..Vse to nekateri ljudje počnejo. Vendar, ko ti nekaj postane vir preživetja, potem to ni več hobi, ampak profesionalizem. In ko si enkrat odvisen le od sebe, moraš biti discipliran, da se lahko obdržiš na površju, drugače boš prej ali slej potonil.

In ko ti nekaj ni več hobi, ti lahko občasno postane težavno. Morda se sliši super, da bi pustil službo in postal odvisen samo od sebe, ter bi pisal blog in od tega živel. Pa vendar v realnosti verjamem, da ni vse tako super. Potem hočeš, nočeš, moraš napisati kaj pametnega-vsak dan. Nekaj s čimer boš bralce zadržal pri sebi, ter jih morda pridobil še več, da bodo oglaševalci veselo plačevali.

Spomnimo se primera Sanjske službe na otoku Hamiltonu. Ljudje smo se čudili, kako da ima težave pri pisanju bloga, ko pa je bilo to vednarle skoraj edino, kar je moral početi. Pa vendar tisti trenutek pisanje bloga zanj ni bila zabava, potreba ali veselje, tisti trenutek je bilo pisanje zanj obveza.

In ljudje smo narejeni tako čudno, da ko nam je nekaj obveza ni več tako zanimivo in zabavno, pa čeprav nam je bilo 5 minut nazaj še zelo super. Zagotovo vsi poznamo občutek, ko se je potrebno spravit za knjige in najdemo tisoč in eno stvar, ki bi jo radi takrat počeli. Med temi tisočimi stvarmi so tudi mnoge takšne, ki jih ponavadi zelo neradi delamo. Vse bi storili, samo da nebi poskrbeli za obvezo.

Kako lepo bi bilo, če bi ljudje lahko pritisnili nek gumb in bi nam obveznosti kar naenkrat zadišale. Pa vendarle ni tako. S tem se mora boriti vsak sam in nekateri so bolj, nekateri pa manj uspešni pri tem.

Zanimivo mi je spremljati zapise in debate o spletnem služenju denarja. Nekateri služijo le tako, da napišejo nek priročnik o tem, kako zaslužiti miljone ali pa kako povečati svoj obisk za 10x, potem pa ta isti priročnik oglašujejo na miljon koncih, ter upajo, da se bo našlo vsaj nekaj tisoč kupcev, ki bodo to dejansko kupili. Med miljardami ljudmi na svetu, se bo pa že našlo 1000 kupcev, ki bi kupili e-knjigo za 20€. 20.000€ pa tudi ni malo, da jih zaslužiš za nekaj ur ali pa tudi nekaj dni dela, da spišeš en priročnik o tem kako uspeti. No, o teh priročnikih pa morda kdaj drugič.

Me zanima kdo bo prvi Slovenec, ki mu bo uspelo z blogom zaslužiti za en dober avto. Morda, ga imamo pa že. Kdo bi vedel…