Matjaž Gerčar

Dejstvo: Center varne vožnje Vransko je eden najboljših načinov za varnejše ceste.

Dejstvo2: Upam, da bodo kmalu sprejeli kakšen zakon, po katerem bi se morali vsi vozniki začetniki, ko opravijo izpit, udeležiti enodnevnega tečaja varne vožnje na poligonu kot je na Vranskem.

Za rojstni dan sem dobil bon za udeležbo na tečaju in preteklo soboto sem ta bon tudi izkoristil. Seveda sem imel sprva pomisleke glede uporabe lastnega avtomobila, ter tudi glede uporavičenosti cene. Tečaj stane namreč okrog 160€. Ampak, vsi strahovi so izginili na samem poligonu, ter tudi pogled na ceno se je precej spremenil. Cena je namreč vsekakor zelo primerna in prav nič pretirana.

Tečaj varne vožnje na Vranske traja en dan oz. malo več kot 8 ur. Najprej je ena ura zelo zanimive teorije, potem pa se gre na teren. Inštruktorji naredijo skupine po 8 voznikov, vsak dobi svojo radijsko postajo in gremo.

Najprej ogrevanje, vožnja po suhem asfaltu med stožci. Potem sledi malce razprave. O tem kaj vse nam ropota v avtomobilu, ter kako bi morali pravilno sedeti. Inštuktor Peter je odlično in zelo slikovito predstavil težave, ki nas lahko doletijo, če ne sedimo pravilno in če nismo pravilno pripeti. Kar hitro smo vsi spoznali, da nihče ne sedi pravilno, ter da je pravilno sedenje v avtomobilu pravzaprav zelo “čudno” za nas, ki smo se že drugače navadili sedeti.

Po začetnem ogrevanju, pa je sledil pravi začetek. Naj povem, da se vse vaje, razen prve izvajajo na beli in izredno drsljivi podlagi, ki jo pridno zalivajo z vodo. Na ta način se pri veliko manjših hitrostih doseže nestabilnost avtomobila, ter se simulira dogodke, ki se vam lahko pripetijo na cesti. Vse vaje se dogajajo od nekje 20km/h pa tja do 50km/h in vsi poligoni imajo dovolj izletne cone, da se vam ali vašemu jeklenemu konjičku ne zgodi nič. No, se dogajajo nesreče, ampak so za te ponavadi krive histerične voznice ali pa neposlušni kandidati.

Druga vaja je bila vaja zaviranja. Nikoli do takrat še nisem zares preizkusil ABS zaviranja. Vaja se je pričela pri 20km/h in ko si zapeljal na belo površino, si moral na vso moč zavreti. Potem pa smo le povečevali hitrosti. Vsak posameznik je lahko videl kaj pomeni kakšen dodaten km/h, ter kaj pomeni drseča podlaga. Predvsem pa smo se prvič morda zares spoznali z našimi avtomobili, ter ugotovili kaj se dogaja z njimi med močnim bremzanjem.

Tretja vaja je bila vaja zaviranja na različni podlagi. Z eno stranjo je bil avtomobil na zelo spolzki podlagi, z drugo pa na malo manj spolzki podlagi. Pri takšnih situacijah se seveda dogaja, da avtomobil zavrti in lahko smo se naučili, kako to preprečimo oz. kako se rešimo iz takšne situacije.

Četrta vaja je bila vaja izogibanja oviram. Ovire so kar vodni stolpi, ki špricajo iz tal in takorekoč nenevarni za avtomobil. Vodni stolpi so se prižigali naključno, tako da te je ovira zares presenetila in si moral odreagirati karseda hitro. Seveda je to početi na zelo spolzki podlagi vse prej kot lahko, cilj vaje pa je bil natrenirati izogibanje oviram, ne da bi se pri tem zaleteli oz. izgubili nadzor nad svojim vozilom.

Peta vaja, pa je bilo izogibanje oviram na klancu z zaključkom vožnje v ovinek. Seveda je bilo vse skupaj spet na zelo spolzki podlagi. Lahko smo videli kakšna je razlika od uporabi zimskih pnevmatik, kako velika razlika je pravzaprav 1km/h, ter kako zelo dolga je lahko zavorna pot, če ti pri tem “pomaga” še klanec. Za primer, jaz sem pri 31km/h še zvozil poligon, ter na koncu ovinek, pri 32km/h  sem pa na ovinku že “zletel” s ceste. Seveda sem imel zimske pnevmatike. Nekdo drugi, ki pa je imel zimske pnevmatike, pa je ovinek z lahkoto zvozil tudi pri 45km/h. Seveda, spolzka podlaga predstavlja zvožen sneg, zato so imele zimske pnevmatike kar precej prednosti. Seveda je pa hkrati to pomenilo tudi izvajanje vaj pri višjih hitrostih.

Šesta vaja pa je bila meni osebno najboljša in tudi najboljše mi je šlo pri njej. Pri njej nam pa “pomaga” oz. nagaja hidravlična pomična plošča. Ta poskrbi, da avtomobilu vrže zadek iz ravnotežja, naloga voznika pa je, da avtomobil “ujame”, ter se lepo odpelje naprej. Simuliranje odnašanja zadka. Mnogi so imeli kar precejšnje težave pri tem, vsaj v prvih nekaj poizkusih. Avto se ni in ni hotel umirit, ampak se je enostavno zavrtel.

Sedma vaja, pa je nekakšna nadgradnja vseh prejšnjih vaj. Dogaja s v krogu, ki ima eno polovico prekrito z belo drsečo površino, druga polovica pa je asfalta. V tem krogu ti seveda na drseči pogladi avto rine vsepovsod. Sprednji del hoče naravnost, zadnji del te prehiteva. In če je že zadnji del avta razmeroma enostavno krotit, je to zelo težko, če moraš krotit sprednji del. Na koncu je sledila še kratka “tekma”, ko sta se po dva udeleženca lovila po krogu.

Po cele dnevu preživetem na tem poligonu in po približno 35 prevoženih km, lahko rečem samo, da bi se tega moral odeležiti čisto vsak voznik. Čeprav se imam za dokaj izkušenega in dobrega voznika, je bilo mnogo situacij na poligonu s katerimi sem se srečal prvič. In če bi se moral s takšnimi situacijami srečati prvič nekje na cesti, bi verjetno imel velike težave. Tudi uporaba lastnih avtomobilov je izredno smiselna. Ne samo, da se ga navadiš, ter spoznaš njegove meje in obnašanje, ampak si hkrati tudi precej bolj previden, kar se tiče izvajanja vaj. In če upoštevaš navodila inštruktorja, potem je vse skupaj lahko le zares velik užitek in prijetno učenje. Škoda je le, da greš na takšen poligon lahko le kot tečajnik:)

Drugače pa kot zanimivost: voznik začetnik z opravljenim tečajem varne vožnje, ne potrebuje več dodatnega plačila zavarovanja za voznika začetnika. Ta informacija ni čisto preverjena in je vprašanje, kako se v praksi izvaja, ampak ideja je pa super.

S tem tečajem se, da doseči tudi določen izbris kazenskih točk. Baje vsak, ki doseže 14 kazenskih točk, dobi vabilo za udeležbo na tem tečaju, ki pa je obvezna. Kazen je baje 300€, če se ne udeležiš. Ta tečaj je malce drugačen, saj so dva dneva na vrsti razni psihologi, zadnji dan je pa teoretičen del tečaja, torej tisto, kar smo imeli mi. Vsekakor je učenje na takšne poligonu izredno zabavno in dan mine, kot bi mignil. Lahko si želimo le še več, takšnih centrov, ter več udeležencev, da bi vsi vozniki postali vsaj malce bolj varni v prometu. Čeprav je tudi na koncu lepo povedal inštruktor, da največ je pa v naših glavah, ter v izogibanju situacij, še preden nastanejo: varnostna razdalja, primerna hitrost, ter predvidevanje.

Vsekakor pohvale AMZSju za takšen projekt!

Objavljeno 14.04.2010 11:47 Zapisano pod: Slovenija, Splošno. Tagano: AMZS, center varne vožnje vransko, CVV, vransko. Vse odgovore na ta vnos lahko spremljate preko RSS 2.0 vir. Lahko pustite komentar, ali Trackback iz vaše lastne strani.