Multipraktični zmagovalec

Kreativnost nima meja in za kreativne se vedno najde prostor pod soncem. Najboljše ideje so tiste ob katerih pomislimo: “Zakaj se tega nisem že sam spomnil?”

In, ko sem bral prispevek Had-a o Mukicah sem si mislil prav to. Ideja Mookic je tako enostavna, pa vendar tako genialna in kreativna. Fantje so našli odlično “poslovno nišico”. Je prav ste prebrali, ne nišo, ampak nišico, ampak izkoristili jo bodo pa dodobra. Spremenili so standardni format vizitk, dodali možnost, da jo vsak oblikuje po svoje in vse skupaj zapakirali v super embalažo, ter prilepili še super ceno in uspeh je zagotovljen. Pravzaprav bi se posla z Mookicam podobnim karticam lahko lotil vsak, ki ima doma malo boljši tiskalnik, ter plastifikator papirja. Seveda potrebujete še program, ki bo omogočal naročnikom, da po svoje oblikujejo kartice in že boste zasuti z delom. Pa vendar morda nebo šlo tako zlahka. Mookice so samo ene. Vsekakor bi morali ponuditi nekaj, kar Mookice ne nudijo.

Mookice so me takoj zasvojile. Seveda, velikokrat se mi zgodi, da me kdo povpraša po telefonski številki ali pa vizitki in sedaj imam priložnost, da imam takrat kaj ponuditi. Nekaj drugačnega, svežega, predvsem pa nekaj tako kul. Hitro na stran www.moo.com  in že sem naročil svoje Moo mini kartice. Privlačna oblika, privlačna ideja in cenovno ugodno naročilo.Komplet 100 Mookic, ki je lahko vsaka drugačna, vas bo prišel skupaj s poštnino manj kot 20€. Seveda lahko naročite tudi ostale njihove artikle, ki pa so tudi dosegljivi po super cenah.

Njihov program za izdelavo vizitk je enostavno super. Ne rabiš nobenih navodil, kar znaš ga uporabljati. Tako je enostaven. Edino, kar bi spremenil bi bilo to, da bi dodal večjo možnost oblikovanja teksta na zadnji strani, vse ostalo je pa res super. Plačilo se izvede elegantno preko PayPala in Moojevci ti pošljejo potrditev naročila. Potem pa čakaš, približno 3-4 dni, da ti pošljejo obvestilo, da so jih naredili. Po tem obvestilu, počakaš še kakšne 3-4 dni, da prispejo po pošti. Seveda se lahko odločite za expresno pošto, kar vas bo tudi primerno več stalo. Ampak na Mookice se splača čakati. In potem pride dan D, ko vas v nabiralniku počaka nekaj takšnega:

Seveda, ti dajo na vsakem koraku vedeti, da so nekaj posebnega. Kot vidite na škatlici piše: How very exciting. In res je. Zelo razburljivo je, ko jih odpiraš in komaj čakaš, da vidiš kako izgledajo. Seveda ne pozabijo povedati, da skrbijo za naravo in da so kartice zelo pazljivo ročno pakirane.

Vsekakor, všeč mi je ideja, všeč mi je izdelek. In upam, da bo koristil tudi vam.

 

Čeravno sem imel slabo izkušnjo s samopostrežnimi blagajnami v Mercatorju, pa ta dan le ni bilo vse tako slabo. V istem centru Mercator Domžale je tam pri vhodu na levi strani en bar in spredaj pred barom hladilnik s sladoledi. Kdo bi se lahko uprl hladni osvežitvi pri plus 30 in tako sva si tudi midva z ženo privoščila sladoled.

Pa si žena zaželi Straciatelo, jaz pa zadaj vidim slasten sladoled Snickers. In pravi sladoledar, da sem si res dober sladoled izbral in da je čisto svež, da ga je ravnokar pripravil. Pove tudi, da je to zelo pomembno ali je sladoled svež, ter da je res dober in da mi ne bo žal, ker sem ga izbral. Po kratki debati pa pravi moji ženi, da ji bo dal malo za probat. In ji je dal celo kepico, da bo lahko poskusila:) Seveda je bil ta sladoled več kot odličen in bova zagotovo k njemu še prišla.

Sladoledarji resnično vedo kaj je posel in kako pridobiš stranke. Prepričan sem, da bom vsakič, ko bom šel mimo kupil vsaj eno kepico. Kako malo je bilo potrebno, a ne?

Sem se pa kasneje, ko sem videl enega prodajalca iz neke mini-računalniške trgovine v Domžalah, spomnil, zakaj na tega prodajalca nimam lepih spominov in sem se tudi spomnil, zakaj v tisto trgovino nisem nikoli več šel in tudi ne bom šel. Bil je namreč popolno nasprotje sladoledarja. Vzvišen, nadut in dejansko očitno ni hotel prodati stvari. Če kupec pride v trgovino in prodajalca nekaj vpraša, pričakuje vsaj kakšen pameten odgovor, ne pa odgovor v stilu: “Sej znate mulci vse na internetu najdet, pa najdi še to.” In ta trgovina me ni več videla.

Zato vse pohvale sladoledarju, še se vidimo….

 

Sliši se super-samopostrežna blagajna. In danes sem se odločil, da jo preizkusim. Kaj hočeš boljšega kot, da hitro zložiš stvari iz vozička v vrečo, plačaš in greš. Ker se mi nekako ni dalo stati v vrsti sem šel na samopostrežno blagajno. Nič vrste, super, bom hitro mimo. O, kako sem se zmotil.

Začnem s prvim izdelkom, ga dam na čitalec, zapiska in dam v vrečko. U, kok je to super. Potem drugi, tretji itd…Potem pa je bila vrečka polna in žena je začela stvari zlagati v svojo košaro. Torej na čitalec in v košaro. Potem so se pa začele težave. Zaslišal se je glas: “Položite odčitane artikle nazaj v vrečko.” Ok, zloži vse nazaj v vrečko in potem me računalnik vpraša, če imam Pika kartico. Pritisnem, da jo nimam in želim naprej. Potegnem naslednji artikel čez čitalec in spet vpraša, če imam Pika kartico. Uf, pa sej sem ti že povedal, da je nimam. Ok, še enkrat. Hočem odčitati naslednji artikel in ga nikakor noče odčitat. Pogledam črtno kodo, je vse v redu, nič poškodovana. Poskusim še nekajkrat in je šlo. Nekaj artiklov je šlo potem v redu, potem sta se pa obe vrečki napolnili. Zato žena eno odstrani in spet znani glas: “Položite odčitane artikle nazaj v vrečko.” Dava vrečko nazaj in se sprašujeva kam bova dala naslednje stvari: šteka mleka, šteka vode. Nič, kar bo pa bo. Dam na čitalec, lepo odčita in reče: “Tega artikla ne položite v vrečko.” Ja, sej mi na misel ne pride, da bom šteko mleka dal v vrečko. Ok, super. Poskusim še vodo in isti odgovor.  No, vsaj malo pameti ima, da ne bom tlačil šteke mleka v vrečko. Potem po dolgem času, ko končno pride do konca pa izberem še plačilo s kartico. Jo dam v čitalec, odtipkam PIN in potem se je kar od nekje vzela ena prodajalka, vzela en listek, ki je prišel iz čitalca, dala kopijo nekam nevem kam in je spet šla. Ne bu, ne mu. Če bi mi takrat vzela pol artiklov nebi nič opazil. Zadovoljen, da sem končno prišel skoz, si prisežem, da nikoli več na samopostrežno. Trikrat bi kupil stvari za isti čas. Tako dolgo je trajalo, da sem prišel čez blagajno.

Seveda sem vesel, da mislijo na to, da bi nam olajšali nakupe, ampak tule so pa nekako brcnili v temo. Razumem tudi, da je to očitno prvi tak sistem, da še očitno ni dovolj razvit, da bi nam res olajšal stvari. Ampak, kako je možno, da si dovoli eno takšno podjetje kot je Mercator uvesti sistem, ki je še poln napak, poln lukenj in ki nam niti približno ne olajša nakupa.

Sprašujem se tudi: mar je res tako težko narediti sistem, ki bi ti samodejno odčital kaj vse imaš v košarici in bi samo zapeljal skozi nekakšen “rentgen”, pa bi računalnik že vedel kaj vse imaš notri in bi samo še plačal. Brez prelaganja, brez odčitavanja.

Vsekakor si Mercator zasluži eno veliko črno piko za uvedbo tega sistema, čeprav so morda hoteli dobro.

Več o samopostrežnih blagajnah.

 

Če vas sedajle vprašam: Kaj si želite v življenju? Bi mi znali odgovoriti? Bi mi znali odgovoriti v enem stavku? Ali bi za to porabili precej več stavkov?

No, sam bi vsekakor lahko porabil celo stran stavkov ali pa še več, da bi opisal kaj s v življenju želim. Ne česa si želim, ampak kaj si želim. V življenju zelo uživam, ker me stvari, ki jih počnem navdušujejo, ker počnem v čemer uživam in ker imam hobije, ki mi pomagajo razvijati moje talente, ter hkrati v njih izredno uživam.

Verjetno nas večina v življenju želi napredovati. Pa naj bo to v službi, znanju, plači itd…In verjetno ni človeka, ki nebi kdaj pomislil, da bi zamenjal službo, ker si želi novih izzivov. Tudi sam sem prišel na to misel. Danes obstaja mnogo internetnih strani, ki ponujajo oglase za zaposlitev. Zdi se kot, da je ljudi na trgu premalo. Velika množica oglasov, kjer iščejo takšne in drugačne ljudi.

Pri vsem tem imam pa eno težavo. Službe so razvrščene po kategorijah. In katero kategorijo naj sedaj izberem? Katerega področja naj se lotim, če pa me zanima skoraj vse? Kaj je tisto kar bi rad počel v prihodnosti? Odločitev je težka in tako zaprem še eno stran z oglasi za delo. Ne morem se odločiti. Ne more se odločiti, ne ker bi bil tako izbirčen, ampak ker me tako veliko stvari zanima.

In kaj naj naredim sedaj? Opazovati strastne in navdušene podjetnike je pravo veselje. Podjetništvo je definitivno zame. Le prvi korak bo potrebno storiti. In kdaj je najboljši čas za to? Sedaj? Jutri?Čez 5 let?Ko bom znal dovolj? Kdaj?

Ampak jaz rad usvarjam, iščem nove tehnologije, imam ideje itd. Manjka pa mi prodajni duh. Kako bom prodal kar bom naredil?

In potem bom red drugo dilemo. Kako naj se lotim stvari, da se bo podjetje razvijalo? Da bo postalo boljše od drugih, da bo postalo najboljše? Da bo trgu ponujalo najboljše produkte. Kaj naj storim, da ne bom skupaj s podjetjem potonil v sivo povprečje, kjer bom zaslužil ravno dovolj, da bom imel še za svojo plačo?

Ali imajo zares nekateri ljudje nos za posel, ali ima pri tem prste vmes le sreča?

In kaj si v življenju želite Vi?

 

Nekaj podatkov: vsako leto več obolelih za rakom, vedno dražja nafta, vedno dražja hrana, nekateri ljudje vedno bogatejši, drugi vedno revnejši….

In komu se svet klanja, kdo kroji razmere v svetu? Je to morda Bill Gates s svojim Microsoftom? Je to morda OPEC s svojo nafto? Je to morda kakšen drug lastnik svetovnih gigantov in monopolistov?

Težko bi izbral kogarkoli izmed njih. Svetovne in državne razmere nam namreč krojijo POLITIKI.

Drage bralke in bralci. Politiki nam krojijo življenja. Politiki, katerih večina v življenju ni ustvarila ničesar, katerih edina kariera v življenju je bila lezenje v rit svojim nadrejenim in ljudem, ki jim utegnejo koristit. In prav ti politiki nam kreirajo zakone, po katerih moramo živeti. Prav ti politiki kreirajo zakone, po katerih se vedno lahko določena oseba oz. določena skupina ljudi izmuzne. Prav ti politiki nam krojijo življenja, nam postavljajo pravila in razpolagajo z ogromnim premoženjem.

Zakaj jim še vedno to dopuščamo? Zakaj smo ljudje tako leni, da nič ne stroimo glede tega? Je mar pretežko premakniti tako veliko skalo. Je mar pretežko premakniti tako veliko čredo stran od jasli? Ljudje se borimo za službe, borimo se za plače, borimo se za preživetje…Okoli državnega denarja pa se pase živina, ki je pametna. Seveda, zakaj bi se trudil sam, če pa lahko dobim vse tako enostavno, da se priklopim na državne jasli?

Ampak, ok. Države so vedno bolj požrešne, države so vedno bolj zadolžene, pa se nihče ne obremenjuje s tem. Kdo bo to plačal, kdo sploh daje posojila? Če si sposodim 100 mio €, sem zato bogataš? Ja v praksi imam 100 mio €, v teorijo sem pa zadolžen za 100 mio €.

Banke obračajo denar, kar je prav, da nam ga plemenitijo. Ampak ali nam ga res plemenitijo? Vedno večje obresti so, če si ga sposodimo in vedno manjše, če varčujemo pri njih. Banke pa večajo dobičke iz dneva v dan. Lastnikom teh bank pa raste premoženje vsak dan.

Ali pa postaneš direktor nekega podjetja. Ustanoviš neko novo svoje podjetje. Preko tega novega svojega podjetja pridobiš dovolj kredita, da kupiš večinski delež v podjetju kjer si le direktor. Ker si lastnik tega drugega podjetja, si avtomatsko lastnik tudi tega podjetja, kjer si bil dosedaj le direktor. Ok, ampak nekdo mora odplačat kredit. Ni probema, ker si večinski lastnik se lahko odločaš po svoje in ker si obenem tudi direktor je tudi to urejeno. Enostavno pripojiš svoje novo podjetje tistemu večjemu podjetju in tako tudi kreditno odplačevanje odpade iz tvojih ramen. In iz svojega žepa nisi dal nič, v tvoj žep je pa padlo toliko, da niti notri ne spraviš. Vam je ta zgodba znana? Prepričan sem, da je…

Zdaj pa vprašanje? Je to vse pošteno?

Če gledam na zakone, ki so jih napisali politiki, potem je pred sodiščem vse čisto. Če pa predpostavim, da politiki niso ravno najbolj pošteni, potem lahko predpostavim, da tudi zakoni niso najbolj pošteni. In če zakoni niso najbolj pošteni, potem tudi delovanje po teh zakonih ni najbolj pošteno. Ampak, če država pravi, da je pošteno, potem bo že držalo.

Ok, kaj pa, ali je to moralno? Da si direktor podjetja in se ukvarjaš le s tem kako bi postal njegov lastnik, ter kako bi do tega lastništva prišel s čimmanjšimi stroški? Mar ni direktor podjetja vodja podjetja? Ali je direktor človek, ki se ukvarja s prenosom lastništva v svoj žep, za upravljanje podjetja pa ima zaposlene ljudi?

No, sedaj pa možne rešitve….

1. Politiki naj bodo zaposleni kjerkoli, parlament pa naj bo popoldanska, prostovoljna in brezplačna dejavnost.
2. Poslanci v državnem zboru naj bodo izžrebani ljudje izmed množice in žreb naj vsako leto določi druge ljudi.
3. Ker so poslanci predstavniki ljudstva oz. naj bi vsaj bili in ker živimo v dobi interneta, potem vidim boljšo rešitev. Vsi skupaj lahko sodelujemo pri sprejemanju zakonov in sicer z glasovanjem preko interneta. Tako ne bomo potrebovali več predstavnikov ljudstva in bo vsak glas štel. Seveda je za to potrebno razviti dober sistem, da bi preprečil možnost zlorab.
4. Zakone bi pisali strokovno usposobljeni ljudje, ki bi delali po svoje in neodvisno, ter bi imeli mandat za nedoločen čas. Seveda bi jih moral drugi strokovno usposobljen in neodvisen kader redno kontrolirati in v primeru pisanja zakonov na kožo svojim znancem, prijateljem, sorodnikom takoj odvzeti mandat. Tudi v primeru očitno napisanega zakona za nekoga, bi jim moral mandat takoj prenehati.
5. Vzpostaviti bi se morali mehanizmi, ki bi onemogočali ali pa bi vsaj grobo kaznovali morebitne kršitelje.
6. Podatki o finančnih transakcijah bi morali biti na voljo pristojnim institucijam. Skriti bančni računi nebi smeli biti več dovoljeni in za vsakega zemljana bi se moralo vedeti kje ima odprte bančne račune.

V nekaterih filmih iz prihodnosti smo že videli popolno kontrolo nad ljudmi. Da so imeli vgrajene čipe kjer so računalniki potem skrbeli za kršitelje zakona, saj računalnikom noben greh ne uide, prav tako pa tudi kaznujeno najbolj nepristransko-če si kršil zakon-plačaj. Ni olajševalnih okoliščin. In bojim se tega dne, ko bomo prisiljeni v uvedbo takega sistema. Vse kaže, da drvimo proti tja. Bojim se dne, ko se bo svetovno gospodarstvo sesulo samo vase. Mar je rešitev v tem, da si prigrabem čimvečje bogastvo? Kaj bo po zlomu gospodarstva imelo kakšno vrednost? Miljoni naloženi po firmah? Če gospodarstvo propade, tudi firme propadejo. Naložbe v nepremičnine? Če ne boš imel denarja, ti bodo nepremičnine v strošek in ker ljudje po svetu ne bodo imeli denarja, jih niti ne boš mogel prodati.

Kako bi nam prav prišel kakšen sodobni Nostradamus, ki bi nam povedal kam nas to pelje.Kljub neizpodbitnim dokazom, da svet pada v propad, da se nikomur ne piše nič dobrega in da nam okolje vedno bolj vrača, si nekateri še vedno zatiskajo oči. Mnogi izkoriščajo trenutni položaj za to, da bi si nagrebli čimveč, ter morda čimdlje uživali v svojem razkošju, dokler še traja.

Ko pa udari bolezen, je pa že druga zgodba….A ne?

 

Ja prav zares jo občutim. Ne samo, da jo čutim, ko vsak dan hodim po njeni zemljici, zelo jo občutim ob obisku trgovine ali pa ob obisku bencinske črpalke itd…

Jo tudi vi kdaj občutite? Recimo ko nabavite za eno majhno vrečko živil, pa morda kakšno čistilo za zraven in daste za to recimo kakšnih 30€? Saj ne, da bi se pritoževal, na koncu meseca še vedno nekaj ostane. Vendar se sprašujem kako lahko preživijo ljudje, ki imajo zelo majhne dohodke? Vem, marsičesa ne potrebujem nujno, pa vendar…Je normalno, da danes dobim eno žemljo za isti denar, ko sem kakšnih 10 let nazaj dobil nekaj žemelj.

Zanima me tudi na kakšen način se izračunava inflacija, ter zakaj? Ok, sej postopek mislim, da poznamo vsi, pa vendar. Če so se nujno potrebne stvari v parih letih podražile ogromno, kako je lahko potem inflacija le 6% na letni ravni? Ah, seveda…To naše boleče povprečje. Človek, ki si je izmislil povprečje bi si zaslužil dosmrtno prisilno delo. A zakaj?

Vse gledamo preko povprečja. Inflacija je 6% ker vzamemo povprečje. Slovenci imamo povprečno 1000€ plače, ker računamo povprečje itd….

Kaj pa če pogledamo posamezne izdelke? Česa kupujemo največ? Kruha, mleka, jajc, mesa, hrane? Ja, za to zapravimo ogromno. In če se stvari podražijo za 16% so se pač podražile za 16%. Ker pa računamo povprečje, tako pridemo do zaključka, da se je naše življenje letos podražilo za samo 6%, a ne?

Kaj pa bencin? Tega tudi porabimo veliko. Ni še tako dolgo nazaj, ko je bil bencin po 190 SIT na liter. Danes je okoli 250 SIT na liter. Hiter izračun nam pokaže, da smo včasih plačali za avto s polnim tankom 50 litrov približno  9500SIT. Danes plačamo za poln isti tank približno 12500 SIT v evrski protivrednosti. To je približno 31% več. Pa od tega mislim, da ni minilo več kot 3 leta….Se je za zamislit a ne?

Seveda nafta se draži zaradi svetovnih razmer, velik del krivde lahko z lahkoto pripišemo gospodu Grmičku, ampak svet mu to še vedno dopušča. Tudi vse ostale podražitve so lahko posledica podražitve nafte.  Že dobro, tako pač je..

Kaj pa hrana? Letošnje enormne podražitve hrane v Sloveniji pa vendarle ne moremo pripisat naftarjem? Mar je res tako težko ugotoviti kdo je podražil? Ali so bili to trgovci ali so bili to dobavitelji? Upam, da jim uspe dokazati vsaj kartelni dogovor treh največjih trgovcev. Ampak upanje, da bodo cene padle, je pa vseeno šlo. Trgovci bodo v primeru, da jim bodo dokazali kartelne dogovore plačali kazni in veselo kasirali še naprej…

Čisto vsem stvarem se je v zadnjem času dvignila cena…Kaj pa plače? Hja, plače pa še vedno dobim toliko kot sem jo dobil pred enim letom.

Mar ni visoka gospodarska rast posledica visokih prodajnih cen, ter nizkih plač? Kako pa je možno, da večino evropskih držav, ki imajo dobro razvito gospodarstvo dosega manjšo gospodarsko rast? Je lahko to posledica večjih plač? Čisto preprosti izračuni nam lahko to pokažejo….Podjetje ima X stroškov za proizvodnjo, Y prihodkov od prodaje, ter Z stroškov s plačami.

Y prihodki-X odhodki-Z odhodki plač=dobiček oz. zguba.

Če povečamo Z odhodke za plače je dobiček seveda manjši v kolikor ne povečamo Y prihodkov. Slovensko gospodarstvo temelji na velikih Y prihodkih, dokaj velikih X odhodkih, ter majhnih Z odhodkih.

Vedno so se nekateri pritoževali nad majhnostjo slovenskega trga. Sedaj smo v Evropi, meje so podrte…Slovenija ni več majhna….Kje so sedaj razlogi, da nimamo večjih plač? Aja, premalo prihodkov? Zakaj že? Aja, tako velik konkurenca je….Hm…Je pa lažje stisnit svojega delavca, kot biti konkurenčen tako veliki Evropi a ne?

Pa naj še kdo reče, da ne občutim Slovenije…Vedno, na vsakem koraku, zadnje čase vedno pogosteje tudi ob obisku trgovine…..

Ti šmentana reč….Kaj mi preostane? Le to, da se obrnem v tujino…..

 

Tudi letošnji izbor se je zaključil z zanimivo razpravo, kjer je deset najvplivnejših slovenskih pravnic in pravnikov argumentiralo svoja stališča in soočilo mnenja o aktualnih družbenih vprašanjih. Osrednja tema pa se je dotikala vpliva pravne teorije v slovenskem prostoru.

Najvplivnejši pravniki letošnjega leta so z leve proti desni: Hinko Jenull, dr. Gregor Virant, Nataša Pirc Musar, dr. Danilo Türk, Vlasta Nussdorfer, dr. Marko Pavliha, Franci Matoz, dr. Šime Ivanjko, dr. Miro Cerar in dr. Rajko Knez.

Več o tem>>> 

 

Jutri v petek 7.12.2007 bo ob 10.00 v dvorani Karantanija hotela Lev v Ljubljani okrogla miza, kjer bodo podelili priznanja vsem desetim najvplivnejšim pravnikom leta 2007 .

Podjetje IUS Software d.o.o. je v pravniškem svetu zelo dobro znano. Zato ne preseneča, da izbirajo 10 najvplivnejših pravnikov, letos že sedmič. Pravzaprav so jih za letos že izbrali. O izboru sem se pogovarjal z ustanoviteljem in lastnikom podjetja IUS Software gospodom Antonom Tomažičem:

1.Letos je potekal izbor za 10 najvplivnejših pravnikov že sedmo leto. Zagovoto ste bili eden izmed pobudnikov oz. vsaj sodelujočih z idejami za prvi izbor. Ali se je izbor in način izbora kaj spremenil v teh letih, ali vseskozi ostaja enak?

ODGOVOR: Na našem portalu IUS-INFO želimo imeti koncentrirano vse, kar je zanimivo za pravnike in v zvezi s pravniki. To naj bi bil kar nekakšen »pravniški časnik – dnevnik«. Od tod do odločitve o popestritvi s to akcijo, pač ni bila dolga pot.

2. Kako ste v podjetju IUS SOFTWARE sploh prišli na to idejo, da bi izbirali
10 najvplivnejših pravnikov?
ODGOVOR: Tako kot proti koncu leta po raznih medijih izbirajo vse mogoče naj- (športnike, podjetnike, kulturnike, dobrotnike,…) bi nekdo pač lahko izbiral tudi naj-pravnike. In bolj primernega medija, kot je IUS-INFO pač ni…

3. Kaj je namen izbora 10 najvplivnejših pravnikov?
ODGOVOR: Da se popestri dogajanje v pravniški javnosti, vzpodbuja zdrava konkurenčnost in hkrati ponudi javnosti veliko zelo tehtnih pravnih mnenj in stališč, kar dobimo na zaključni prireditvi.

4. Kaj imajo od tega izbrani pravniki?
ODGOVOR: Gotovo je kar dober občutek, če te stanovki kolegi na odprt in demokratičen način izberejo za enega od najvplivnejših pravnikov v tvoji državi. To sklepam tudi iz tega, da naši izbranci še v naslednjih letih svoj uspeh navajajo v svojih biografijah in da včasih na televiziji vidim na steni ministrskih kabinetov našo plaketo »10-naj«.

5. Kaj po vašem mnenju izbor najvplivnejših pravnikov pomeni: da so to najboljši pravniki, najbolj prepoznavni ali dejansko, da imajo največji vpliv? ODGOVOR: Vesel sem tega vprašanja, saj z veseljem pojasnim, da to naš namen niti slučajno ni bil – iskati najboljše pravnike. Kako pa bi lahko povprečen glasovalec (ki morda niti ni pravnik) ocenjeval častitljive profesorje z neprimerno več pravnega znanja? Lahko pa ugotavljamo (samo to), kateri pravnik je tako dobro uveljavljen, da je sposoben pridobiti čimveč glasov: da je torej dovolj vpliven, da ljudje zanj glasujejo.

6. Kako poteka glasovanje?
ODGOVOR: V prvem delu ljudje lahko predlagajo kogarkoli, za katerega mislijo, da bi si zaslužil priti na lestvico »Top 10«. V tem delu se morda v drugi krog »vsili« tudi še kdo, ki v širši javnosti ni dovolj prepoznaven… V drugem delu pa se glasuje med 20 tistimi, ki so v prvem krogu dobili največ predlogov in tako pridemo do 10 najvplivnejših. Seveda pa je zelo pomembno, da lahko vsakdo glasuje samo enkrat!

7. Ali morda veste koliko glasov je bilo letos oddanih?
ODGOVOR: Mislim, da jih je bilo okrog 1.800, kar je gotovo že zelo lepa in verodostojna številka. Tako da se v drugi krog ni mogel uvrstiti nihče le s pomočjo svoje »žlahte«…

8. Kako motivirate ljudi, da glasujejo za pravnike?
ODGOVOR: Naša vloga je le v tem, da akcijo organiziramo in skrbimo za objektivnost in transparentnost. Preko obvestil na našem portalu (in tudi preko Pravne prakse!) javnost obvestimo o akciji in obiskovalce pozovemo k glasovanju. Sklepamo pa, da tudi nekateri kandidati (finalisti) kaj motivirajo svojo okolico… Zakaj pa ne? Tisti profesor, ki svoje študente obvesti o glasovanju, je pač dosegel večji vpliv, kot tisti, ki tega ne stori…

9. Kot podjetje, ki verjetno združuje največ pravnikov ste zagotovo pravi, da izbirate 10 najvplivnejših. Prav tako ima vaše podjetje v pravnem svetu določeno težo. Se morda ostali pravniki počutijo zapostavljene, ker niso bili izbrani oz. koliko ta uvrstitev pomeni samim pravnikom?
ODGOVOR: Slovenskih pravnikov nas je gotovo okrog 10.000 in če na »Top 10« lahko pride le 10 (več jih tudi ne more), je to pač velika čast zanje, za vseh drugih (nas) 9.990 to pač ni nič sramotnega…

10. Ali pravniki, ki so bili uvrščeni med prvih deset morda dobijo kakšno
nagrado?
ODGOVOR: Na posebni prireditvi jim podelimo posebno plaketo (v okviru, da jo lahko obesijo na zid svoje pisarne) ter jim zastavljamo zanimiva in aktualna vprašanja s pravnega področja, da lahko širša javnost (tudi preko televizije in drugih medijev) spozna, kaj o pomembnih problemih menijo navplivnejši pravniki.

11. Še za zaključek. Kakšna je vizija podjetja na področju izbiranja 10 najvplivnejših pravnikov? Morda načrtujete še kakšne novosti?
ODGOVOR: Ne načrtujemo nobenih sprememb, saj je pri tovrstnih akcijah pomembno, da so stabilne in da se do rezultata pride vedno na enak način. Tako je možno tudi časovno primerjanje, kar je tudi zelo zanimivo. Logično je, da se z lestvice hitreje »umaknejo« tisti pravniki, ki so bili nanje uvrščeni prevsem v zvezi z njihovo politično funkcijo, bolj »stabilni pa so tisti, ki se pogosto v pravniški javnosti pojavljajo s svojimi strokovnimi prispevki. Mislim, da je eden (od pravnih profesorjev) bil uvrščen celo na vseh naših dosedanjih 7 lestvicah.

Gospod Tomažič, najlepša hvala za pogovor in za vsa pojasnila.

———————————————————–

O izboru 10 najvplivnejših pravnikov sem že pisal. Naj samo ponovim še tole:

Vseh deset letošnjih najvplivnejših slovenskih pravnic in pravnikov bodo povabili na tradicionalno okroglo mizo, kjer bodo predstavili svoja stališča povezana z aktualnim družbenim dogajanjem.

Okroglo mizo, ki bo v petek 7. decembra 2007, ob 10. uri, v dvorani Karantanija hotela Lev v Ljubljani, bo vodila dr. Špela Mežnar, docentka na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

689497135617741525952052c11dbbf0

 

Rezultati so TU:

Izbor, ki je letos potekal že sedmič, organizirajo v družbi IUS SOFTWARE z namenom, da poudarimo pomen in vpliv pravne stroke na družbeno dogajanje v Sloveniji.

Vseh deset letošnjih najvplivnejših slovenskih pravnic in pravnikov bodo povabili na tradicionalno okroglo mizo, kjer bodo predstavili svoja stališča povezana z aktualnim družbenim dogajanjem.

Okroglo mizo, ki bo 7. decembra 2007, ob 10. uri, bo vodila dr. Špela Mežnar, docentka na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Iskrene čestitke prav vsem desetim, še posebej pa gospe Vlasti Nussdorfer, ki je dobila največ glasov.

 

Glasovanje za 10 najvplivnejših pravnikov je končano. Rezultati bodo objavljeni najkasneje do 15. ure, tudi na mojem blogu.